Kot ste nekateri ze izkusili, sem precej lena za fotrografiranje, iskreno povedano se svojega fotoaparata se nisem pritaknila odkar sem tukaj, se pa na sreco okoli mene zmeraj najde kdo, ki se je pripravljen potruditi in tako sem prisla tudi do svoje prve fotke odkar sem v Franciji;))) Upam, da me bo prijela mrzlica in bom pofotografirala vse, kar je mozno, da boste se vi lahko videli, v kaksnem okolju bivam.
...
Hehe Titka, a mors takoj protestirat, no sej prou, sm se res pol spomnla da ksn komentar ali dva ne bi skodila, pa tut slikce bom vse obesla kar jih mam, upam da mi bo ratal komentarje tko lepo razpostavt...
No za uvod lahko povem, da je voznja iz Strasbourga trajala 45 minut, hrib se imenuje mensezdi Danon (ne vem ce ma to kej opravt z jogurti Danone), je pa zlo nezahtevna tura, se pred Smarno goro se skrije, je pa edinstveno pri tej turi to, da je hkrati rekreativna in kulturna izkusnja, vzpetina je namrec posuta z raznimi rusevinami iz keltskih in rimskih casov; no TEGA v Sloveniji ne dozivis, kot boste vidl na slikah je blo vzdusje romanticno temacno oz.
sinistre, zato pa ne ravno prijetno (bit zavit v oblak 2 ure, pol pa se bit ignoriran od francoskih kelnarc 45 minut kr pac govoris anglesk al kaj je bil njihov problem te pusti premrazenga cel dan) Zdej pa slikce s komentarji...bodite prizanesljivi, prvic delam kej tazga...
Kaj nej tle komentiram vmes so tut stopnice pac.
No to je Chrissie oz. Christina, je Britanka, po poreklu pa iz Mavricijusa, zelo rada jé, kar se ji, kot vidite, ne pozna, jutri praznuje rojstni dan in vse, kar vem, je to, da ji bom za darilo kupla neki kar se da pojest;)V Strasbourgu uci anglescino in mi je dala super idejo, da bi tut js to lah pocela, sej namrec kot tujka mogoce se lazi razlagam anglescino ker sem se sama morala dokopat do raznih zakonitosti, pa se lah potujes kamorkoli...
Wim, Belgijec oz. natancneje Flamec, ma 100 m2 samo zase, tako, da ce bo sila, vas bom nastanla kr pr njemu hehe (no, najbrs vseen ne), zaenkrat sem mu ze poturila potovalke in vse ostalo kar mi po nepotrebnem zavzema prostor v moji sobici, pa se blizu mene zvi; drgac ljubitelj irskih pubov in vsega, kar sodi zraven, rad potuje, kar mu njegova sluzba, lucky bastard, tudi omogoca, zdej bo 5 let v Fr., vsaki 2 leti ga vojska poslje za 4 mesece na kaksno misijo, npr. v Somalijo, Afganistan, kjer je njegova naloga poskrbet za zdravstveno oskrbo prebivalstva al neki tazga. Kul, ne?
No, cetrta clanica odprave, ta s kratkimi lasmi, je Bianca in je tudi cenjena avtorica fotografij. V bistvu je moja sosolka, prihaja iz Juznoafriske republike tako kot Martine (Eva: Martine ti je najbrs ze kej govorila o njej) in je hkrati tut uciteljica kitare.
Kapljice na pajkovi mrezi.
Nekaksen kazipot, Ljubljane ni gor, zal...