Linija najmanjsega odpora je zakon - 20.9.2006

V zadnjih dveh dnevih se je dvakrat potrdilo, da je linija najmanjsega odpora enostavno zakon. Preden sem odsla v fr., sem poklicala v hostel in nisem rezervirala sobe, ker je blo suffisament de place. V glavnem pridem tja ob pol sedmih zvecer, po celem dnevu potovanja, katerega zadnji kilometer sem mogla se prepesacit za povrhu, in z ruzakom s prtljago za 14 dni, nakar najdm hostl k je bolj spominjal na zavod za mladino kt na hostl in not skupino sestnajtletnikov k so me sam debel pogledal k sm rekla bonjour (no, se je res, sam za to, k sm js prsla sm zvet in torej govorim francosko, se ne pomen, da ne more bit v Strasbourgu tut polno nefrankofonih turistov). Osebja po nobenga. Na recepciji spuscene karnise, vsa vrata k na dalec spominjajo na vrata od osebja zaklenjena. Ne da sm obrnila cel hostl po dolgem in pocez, najdla pa nism niti ene uboge cistilke. Situacija je ze spominjala na ksn Hitchcockov prizor. Sestnajtletniki k so se med sabo pogovarjal slovasko so buljili vame kot v deveto cudo k sm begala sem in tja in se nism mogla odloct, a nej probam najdt se vhod v kuhinjo (ki sem jo vidla, ampak nism mogla do nje) al nej probam kr na licu mesta najet stanvanje, al poklicat v drug hostel, al si narest zasilno bivalisce na hodniku,... Me je namrec ze grabla panika, da bom ostala brez strehe nad glavo (eni hostli majo pac omejen cas check-ina). Kr naenkrat (po ene pol ure beganja) pride mim en clovk k mi je res zgledu kt osebje (pred tem sm ze napadla enga sestnajtletnega Slovaka k je zgledu odrasu) in ga vprasam ce lah dons se dobim ksno sobo, nakar me nonsalantno napoti na accueil, recepcijo. ?? So mel malco kao. Kolektivno malco, seveda! Kako da se nism prej spomnla na kej tazga... Nakar mi pride na misel, da je bla prva misel ob prihodu nekam se usest, odlozit nahbrtnik pa pocivat ene pol urce. Hmmm...
Druga potrditev naslovne teze se je zgodila ze naslednji dan - kako pripravno, naj se naucena snov utrdi - ob vpisu. Se pridm vpisat, me vprasajo za naslov v Strasbourgu, recem, da ga nimam in koordinatorka ze pise na formular naslov od studentskega doma in hkrati razlaga, da je ravno tisti dan ena Nemka odpovedala dom in se je sprostilo mesto. Zakon!